Lucija Stupica (1971), pesnica, publicistka in notranja oblikovalka. Živi na Švedskem. Za svojo prvo pesniško zbirko Čelo na soncu (Beletrina, 2000) je prejela nagrado zlata ptica za najboljši prvenec. Sledili sta zbirki Vetrolov (Beletrina, 2004) in Otok, mesto in drugi (Beletrina, 2008) ter zadnja Točke izginjanja (LUD Literatura, 2019), ki je bila nominirana za dve najpomembnejši slovenski pesniški nagradi – Jenkovo in Veronikino. Lucija Stupica je tudi prejemnica dveh mednarodnih nagrad; nemške nagrade Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarkinih nagrad (2010), in švedske Klas de Vylder za priseljene avtorje (2014). Kot prejemnica pisateljskih štipendij je bivala v Berlinu, New Yorku, Kremsu in na Gotlandu. Avtoričine pesmi so v nemščini izšle v antologijah Geburt eines Engels: Gedichte aus Slowenien (Wunderhorn, 2008) in Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).