Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, kolumnistka in ekološka kmetica. Redno piše eseje, reportaže in komentarje za časopise in revije. Za svoj prvenec Nebesa v robidah, roman v zgodbah (JSKD, 2007) je prejela nagrado Evropske unije za književnost 2010. V svojih besedilih povezuje ruralno in urbano ter ter spaja žanre, v katerih prepleta poetično in pravljično z literarno-dokumentarnim in časnikarskim slogom. Je avtorica knjig Kaki vojaki (Litera, 2011), Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004–2014 (Cankarjeva založba, 2014), Grand Tour (2015), Tujčice (Društvo Topoluove in Kulturno društvo Ivan Trinko, 2016), Primerljivi hektarji (LUD Literatura, 2017) in Kdo bo z mano prosil za dež (2023). Prav tako je (so)avtorica več interdisciplinarnih umetniških projektov o naravni gradnji z zemljo, naravovarstvu in ekologiji. Nataša Kramberger v toplejših mesecih živi v Jurovskem Dolu, kjer vodi majhno biodinamično kmetijo z vrtom, sadovnjakom, vinogradom in nasadom zelišč. Z eko-umetniškim kolektivom Zelena centrala na kmetiji vsako poletje gosti številne mlade iz vse Evrope, ki jih v stiku z zemljo skuša opremiti s konkretnimi znanji in izkušnjami za boj proti klimatskim spremembam. Pozimi se preseli v Berlin, kjer skuša razumeti, kako tovrsten boj izpeljati na betonu večmilijonskega mesta.