Suzana Tratnik (1963) je diplomirala iz sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in magistrirala iz antropologije spolov na Fakulteti za humanistični študij (Institutum Studiorum Humanitatis) prav tako v Ljubljani. Je pisateljica, prevajalka, sociologinja, esejistka in lezbična aktivistka. Tratnikova je izdala sedem zbirk kratkih zgodb: Pod ničlo (ŠKUC, 1997), Na svojem dvorišču (ŠKUC, 2003), Vzporednice (ŠKUC, 2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (Beletrina, 2008), Dva svetova (ŠKUC, 2010), Rezervat (Litera, 2012) in Noben glas (Beletrina, 2016) ter pet romanov za odrasle: Ime mi je Damjan (ŠKUC, 2001), Tretji svet (Cankarjeva založba, 2007), Tombola ali življenje! (Mladinska knjiga, 2017), Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba, 2019), Pontonski most (Beletrina, 2020) in mladinski roman Ava (Mladinska knjiga, 2021). Suzana Tratnik je leta 2007 prejela nagrado Prešernovega sklada za književnost. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot trideset jezikov. Glavni temi njenega leposlovja sta spominjanje otroštva v nekdanji Jugoslaviji v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja ter pripovedovanje o usodah marginalnih posameznikov v sodobnem urbanem življenju.