Tomaž Šalamun (1941–2014) je odraščal v Kopru, študiral umetnostno zgodovino v Ljubljani in bil član neoavantgardne umetniške skupine OHO, ki je delovala med letoma 1966 in 1971. Pozneje je predaval na ameriških univerzah in bil kulturni ataše na slovenskem veleposlaništvu v New Yorku. Že ena prvih pesmi, ki jih je objavil, »Duma 64« (1964), je v družbi in še posebej pri tedanji komunistični oblasti poskrbela za veliko razburjenje. Tudi njegova prva pesniška zbirka Poker, ki jo je izdal v samozaložbi leta 1966, je pomenila prelom s tedanjo pesniško tradicijo, Šalamun pa je obveljal za najprodornejšega in najbolj radikalnega pesnika slovenske modernistične poezije. Dovolil si je popolno svobodo v pesniškem jeziku in formi. Njegove pesmi so polne nenavadnih, tudi bizarnih, duhovitih in igrivih domislic, nepričakovanih asociacij in pomenskih zasukov.

Šalamun je napisal več kot trideset pesniških zbirk, poleg prvenca naj omenimo še antologijo izbranih pesmi Kdaj (Beletrina, 2011), in je eden najbolj prevajanih slovenskih literatov. Nemški prevodi: dvojezična izdaja Vier Fragen der Melancholie (Edition Korrespondenzen, 2003), Aber das sind Ausnahmen (Edition Korrespondenzen, 2004), Ballade für Metka Krašovec (Edition Korrepondenzen, 2005), Lesen: Lieben (Suhrkamp, 2006), Rudert! Rudert! (Edition Korrespondenzen, 2012), izbrane pesmi Steine aus dem Himmel (Suhrkamp, 2023) in pesmi v antologiji Mein Nachbar auf der Wolke; Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Carl Hanser Verlag & Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, 2023).