Dušan Jelinčič (1953) je tržaški pisatelj, dramatik, esejist, in prevajalec, po izobrazbi profesor književnosti, po poklicu urednik in voditelj na slovenskem oddelku informativnih oddaj italijanske javne radiotelevizijske ustanove RAI, sicer pa vrhunski alpinist. Je eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Njegovo literarno ustvarjanje zaznamujejo tekoč jezik, epska širina, sodoben pristop in pronicljivo poglabljanje v posamezne problematike. Objavil je več kot dvajset samostojnih del, v katerih obravnava vrsto različnih tematik, od alpinistične, s katero je dosegel mednarodno uveljavitev, do ljubezenske, eksistencialne, fantastično mistične, spominske in zgodovinske. Med slednje spada roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca (Mladika, 2020), ki mu je letos prinesel nagrado Prešernovega sklada. Jelinčič je priznan tudi v italijanskem kulturnem prostoru, predvsem po zaslugi romana Zvezdnate noči (ZTT, 1990), ki velja za največkrat nagrajeno slovensko leposlovno delo sploh, sicer pa je z Borisom Pahorjem največkrat prevajan slovenski pisatelj v italijanščino. Prevod romana Kam gre veter, ko ne piha (Litera, 2007) je bil ponatisnjen kot tedenska knjižna priloga najbolj branih italijanskih dnevnikov Corriere della Sera in La Gazzetta dello Sport. Poleg omenjenih velja izpostaviti še njegovi deli Bela dama Devinska (Sanje, 2010) in Tržaške prikazni (ZTT, 2019).