Brane Senegačnik (1966) je pesnik, esejist, prevajalec, urednik in klasični filolog. Trenutno je docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevedel je več del iz grške, rimske in renesančne književnosti in filozofije ter jih dopolnil s kritičnimi komentarji in uvodnimi študijami. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk –  Srčni grb (Aleph, 1991), Na temnem pragu upa (Družina, 1996), Ptica iz črnih zvezd (Družina, 2001), Dvojni čas (Nova revija, 2003), Arie antiche (Družina, 2014), Tišine (Celjska Mohorjeva, 2014), Pogovori z nikomer (Slovenska matica, 2019). Ob tem je objavil štiri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture in o poglavitnih literarnoteoretičnih in poetoloških vprašanjih lirične poezije. Njegova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev. Prejel je Sovretovo nagrado (2012) za vrhunski prevod Senekovega Ojdipa in nagrado Prešernovega sklada (2021) za zbirko Pogovori z nikomer (Slovenska matica, 2017). Dejaven je tudi kot publicist in urednik.