Vodstvo
Miha Kovač je profesor založništva na Univerzi v Ljubljani. Preden se je podal na akademsko pot, je delal kot založnik pri dveh največjih slovenskih založbah in kot glavni urednik slovenske izdaje revije National Geographic. Njegova zadnja knjiga v slovenščini Berem, da se poberem je bila prevedena v sedem jezikov, v angleščini pa je napisal knjigo Never Mind the Web: Here Comes the Book (Chandos Publishing) in Is This a Book? v soavtorstvu z Angusom Philipsom (Cambridge University Press). Skupaj z Adriaanom van der Weelom je uredil posebno številko revije First Monday, Reading in Post-Textual Era, ki se posveča razlikam pri branju tiskanih izdaj in branju na ekranu.
Matthias Göritz je pesnik, prevajalec in romanopisec. Izdal je štiri zbirke poezij (Loops, Pools, Tools in Spools), štiri romane, med njimi Der kurze Traum des Jakob Voss (2005), Parker (2018) in Die Sprache der Sonne (C. H. Beck 2023), ter tri novele. Predava na univerzi Washington v St. Louisu in je prevedel, med drugim, dela Johna Ashberyja, Rae Armantrout, Mary Jo Bang, Maxa Porterja, Borisa Pahorja in Aleša Štegra. Göritz je prejel številne nagrade, vključno s hamburško literarno nagrado, nagrado Mara Cassens, nagrado Roberta Gernhardta, nagrado Williama Gassa in nazadnje tudi mednarodno Pretnarjevo nagrado 2022. Göritzeve lastne knjige so prevedene v številne jezike.
Amalija Maček je zaposlena kot predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poučuje tolmačenje in prevajanje iz nemščine v slovenščino. Je akreditirana konferenčna tolmačka in književna prevajalka (Ilse Aichinger, Marlen Haushofer, Franz Kafka, Bertolt Brecht, Peter Handke, Josef Winkler, Ulrich Peltzer, Terezia Mora in drugi). Skupaj z Erwinom Köstlerjem je vodila dve delavnici Vice Versa in leta 2021 prejela nagrado Fabjana Hafnerja. Od ustanovitve Javne agencije za knjigo RS je članica Strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in humanistike in si prizadeva za prepoznavnost slovenske literature v nemško govorečih državah. Pri projektu Frankfurt 2023 sodeluje kot programska svetovalka.
Bojana Čampa je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na katedrah za umetnostno zgodovino in zgodovino. Več kot deset let je delovala kot galeristka v zasebnih galerijah. Napisala je številne likovne kritike, nastopala v vlogi kustosinje na razstavah sodobne likovne umetnosti in pripravljala ter vodila avtorske programe povezane z domačo in tujo kulturno dediščino. Leta 2019 avtorsko sodelovala pri projektih "Evropska sredstva povezujejo" (2020–2021) in "Fabiani Plečnik Vurnik - Oblike za novo demokracijo" (2019–2021). Na JAK se je v letu 2022 zaposlila kot vodja projekta »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini«.
Katja Kirbiš, v okviru projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, pokriva aktivnosti na področju stikov z javnostjo in marketinga. Izkušnje ima v mednarodnem finančnem in literarnem založništvu, organizaciji poslovnih dogodkov in urejanju marketinških baz podatkov. Živela je 16 let v Angliji in Nemčiji, kjer je delala kot svetovalka za marketing v B2B in B2C okolju. Po izobrazbi je magister politologije, področje politične retorike in političnih kampanj.
Mateja Humar Jelnikar je v okviru projekta Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023 zadolžena za organizacijo dogodkov in vodenje javnih kulturnih razpisov. Po izobrazbi je ekonomistka in sociologinja. Ima vrsto let izkušenj v marketingu mednarodnega podjetja.
Peter Koritnik v okviru projekta Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023 pokriva področji razpisov in organizacije dogodkov ter skrbi za pripravo različnih spremnih gradiv in tiskovin. Po izobrazbi je diplomiran bibliotekar in informatik. Trenutno piše magistrsko nalogo s področja založništva, ki se dotika tudi njegovega dela na Javni agenciji za knjigo RS. Knjige so pomemben del tako njegovega poklicnega kot zasebnega življenja.
Dr. Urban Šrimpf je prevajalec, visokošolski učitelj, doktor in asistent prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter koordinator kulturnih programov na Goethe-Institutu Ljubljana, kjer je globoko pogreznjen v kulturni menedžment in mednarodno kulturno izmenjavo. V okviru gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu vodi pisarno častne gostje v Frankfurtu. Študiral je tudi filozofijo in primerjalno književnost. Njegova interesna področja zajemajo široko paleto tem: od strokovne terminologije do razsvetljenstva, od slovenske literarne in prevodne zgodovine do opusa Linharta in Prešerna, od nemške klasične filozofije vse tja do vprašanj vloge umetnosti v družbi.
Sabina Tavčar je kulturna producentka z večletnimi izkušnjami z vodenjem mednarodnih projektov v založništvu. Diplomirala je iz družboslovne informatike in nato nadaljevala študij s področja založništva. Med letoma 2017 in 2018 je pod okriljem Založbe Sanje koordinirala projekt Noč knjige in literarni festival Sanje, nato pa je bila pet let pri zavodu Beletrina zaposlena kot izvršna producentka festivala Dnevi poezije in vina in koordinatorka evropske pesniške platforme Versopolis. Javni agenciji za knjigo RS se je pridružila v decembru 2022, kjer sodeluje pri projektu Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023.
Maruša Trobec je diplomantka kulturnih študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, študij je zaključila z nalogo s področja kulturne antropologije. V okviru študija je sodelovala pri promociji Jazz festivala Ljubljana, filmskega festivala Liffe in aktualnih mednarodnih aktivnosti Cankarjevega doma, na projektu Frankfurt pa je zadolžena za področje administracije.
V sodelovanju z:
Dr. Asta Vrečko je docentka in znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je leta 2014 doktorirala na Oddelku za umetnostno zgodovino. Ima več kot deset let delovnih izkušenj v visokošolskih izobraževalnih institucijah na področju kulture in umetnosti. Pri svojem raziskovalnem in strokovnem delu se posveča slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja, s poudarkom na študiju in organizaciji umetnikov, zgodovini razstavljanja in kulturni politiki v obdobju obeh Jugoslavij ter taboriščni umetnosti. Delovala je tudi kot likovna kritičarka, sodelovala z nevladnimi organizacijami ter pri številnih razstavah in večjih projektih v osrednjih slovenskih kulturnih institucijah in v tujini, med drugim z Nacionalnim muzejem za moderno umetnost v Zagrebu. S kuratorsko ekipo je leta 2021 predstavljala Republiko Slovenijo na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Med letoma 2018 in 2022 je bila mestna svetnica Levice v Mestni občini Ljubljana, članica več mestnih odborov in svetov kulturnih zavodov.
Barbara Koželj Podlogar je študirala umetnostno zgodovino in filozofijo na Univerzi v Ljubljani, po študiju pa pisala kritike za vodilne literarne revije in časopise ter javni nacionalni radio.
Od leta 2000 je zaposlena na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije na različnih vodilnih delovnih mestih in področjih. Med letoma 2007 in 2013 je bila generalna direktorica Direktorata za umetnost. Vodila je Koordinacijsko skupino za kulturne prireditve v tujini, njeno delo je bilo organizacija in povezovanje različnih akterjev na področju literature na knjižnih sejmih v Pragi, Leipzigu in Frankfurtu ter na različnih drugih dogodkih v tujini.
Aktivno je sodelovala pri pripravi in izvedbi ustanovitve Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in bila štiri leta njena prva predsednica. Med letoma 2012 in 2015 je delovala kot nacionalna predstavnica v tako imenovani skupini Odprte metode koordinacije (OMC) pri Evropski komisiji na področju kulturnih in kreativnih industrij. Od leta 2013 do julija 2015 je bila vodja Službe za zadeve EU in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kulturo RS. Od avgusta 2015 do avgusta 2021 je bila vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA na Dunaju. Po vrnitvi z Dunaja je prevzela funkcijo generalne direktorice Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.
Dr. Ana Polak Petrič je veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, pred tem je v isti funkciji službovala na Japonskem, nerezidenčno tudi v Koreji in na Filipinih. Je karierna diplomatka, od leta 2003 zaposlena na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, posebej se ukvarja z vprašanji mednarodnega in evropskega prava ter prava človekovih pravic. Več let je bila visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo po nekdanji Jugoslaviji. Je doktorica prava ter docentka za področje mednarodnega prava in diplomacije ter evropskega prava na Novi Univerzi. Med drugim je študirala na Diplomatski akademiji in Univerzi na Dunaju. Je odgovorna urednica zbirke Mednarodno pravo ter avtorica publikacij in člankov s področja mednarodnega prava in človekovih pravic.
Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.