Po podatkih Mednarodne zveze založnikov (IPA) je Slovenija druga na svetu po številu izdanih knjig na milijon prebivalcev.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so domala vse založbe uspešno izvedle prehod v odprto tržno gospodarstvo, ustanovljene pa so bile tudi številne nove založbe. To je, skupaj s hitrim razvojem digitalizacije in tehnologije tiska, pripomoglo k povečanju števila novo izdanih publikacij. Sloveniji je vzporedno s tem uspelo ohraniti in nadalje razvijati že tradicionalno razvejano mrežo javnih knjižnic, iz katerih si bralci izposodijo občutno več knjig, kot jih kupijo v knjigarnah.

V državah, kot so Španija, Francija in Nemčija, zaradi bistveno večjega števila bralcev in avtorjev letno izide več kot 100.000 novih publikacij, medtem ko na majhnih trgih, kot so islandski, slovenski, litvanski in estonski, letno izide le od 1.000 do 3.000 novih publikacij. Če pa število izdanih knjig preračunamo na milijon prebivalcev, so majhni trgi uspešnejši od velikih. V Estoniji in Islandiji je bilo na primer med letoma 2010 in 2015 letno izdanih več kot 2.000 novih publikacij na milijon prebivalcev, medtem ko je bilo v Sloveniji, na Finskem in Norveškem izdanih med 1.500 in 2.000 publikacij letno na milijon prebivalcev, kar jih postavlja ob bok Združenemu kraljestvu.

Zaradi manjšega števila avtorjev se slovensko knjižno založništvo, tako kot v vseh podobno majhnih knjižnih panogah, močno naslanja na prevode. Razumno je na primer pričakovati, da bo število uspešnih piscev kriminalk v 80‑milijonski Nemčiji večje kot v dvomilijonski Sloveniji. Zato se na majhnih trgih pomanjkanje raznovrstne domače produkcije knjig uravnava s prevodi. Od osamosvojitve leta 1991, ko je postal dostop do avtorskih del veliko lažji, število prevodov v Sloveniji tradicionalno predstavlja približno petino celotne knjižne produkcije: leta 1990 je v Sloveniji izšlo 1.853 knjig in brošur, od tega 154 prevodov, po letu 2000 pa se je število prevodov ustalilo na približno 30 % celotne knjižne produkcije. Na področju leposlovja pa prevodi predstavljajo več kot polovico celotne knjižne produkcije: Leta 2020 je bilo od približno 1.800 izdanih publikacij na področju leposlovja 1.072 leposlovnih knjig v slovenščini, 409 je bilo prevodov iz angleščine in 250 iz vseh drugih jezikov.

Javne knjižnice in knjigarne

V Sloveniji je število knjigarn že tradicionalno majhno, najverjetneje zaradi dejstva, da je večina prebivalstva običajno živela v mestih z manj kot 5.000 prebivalci, zato odprtje knjigarne ni bilo ekonomsko vzdržno. V 20. stoletju so se za distribucijo knjig, kot so prodaja od vrat do vrat, prodaja po pošti in knjižni klubi, zato razvili drugi kanali. Do prelomnice je prišlo v zadnjem desetletju prejšnjega in prvem desetletju tega tisočletja, ko se je s pojavom digitalizacije in velikih nakupovalnih središč po eni strani povečala maloprodaja knjig, po drugi strani pa smo lahko opazovali hitro rast spletne prodaje. Spletno prodajo je še pospešila pandemija po letu 2020. Posledično imamo danes v Sloveniji le dve veliki verigi knjigarn/papirnic (z do 50 trgovinami) in eno majhno verigo (z do desetimi trgovinami). Število neodvisnih knjigarn je manjše od števila prstov na obeh rokah. Vse založbe pa imajo svoje spletne trgovine, v katerih – predvsem manjše založbe – običajno ustvarijo več kot polovico svoje prodaje.