Slovenija se bo v Frankfurtu predstavila kot moderna, kulturno razvita, politično dinamična in turistično privlačna država z bogato knjižno kulturo. Ta ima v Sloveniji dolgo, pomembno tradicijo, o čemer priča tudi to, da sta na »nacionalnih« evrskih kovancih upodobljeni dve pomembni slovenski osebnosti, obe tesno povezani s knjigami: Primož Trubar, avtor prve slovenske knjige (sicer duhovnik), je deloval v 16. stoletju, France Prešeren, odličen pesnik, varuh slovenskega jezika, sicer kritik slovenske provincialnosti, pa je osrednja slovenska osebnost 19. stoletja.

Zaradi politične ozkosrčnosti Avstrije/Avstro-Ogrske in Jugoslavije (predvsem druge, socialistične) so se namreč v dobršnem delu slovenske zgodovine najbolj nadarjeni, prodorni slovenski intelektualci rajši kot s politiko ukvarjali s književnostjo oziroma s kulturo. To pribežališče je za ambiciozne mlade ljudi postalo manj privlačno šele z gospodarskim, družbenim, tehnološkim, političnim in kulturnim razvojem, ki je enega od svojih vrhuncev doživel z osamosvojitvijo in vključitvijo v EU.

Slovenska knjižna produkcija je bila tradicionalno odprta navzven in hkrati neekspanzivna: dela slovenskih avtoric in avtorjev so se redko prevajala v tuje jezike, hkrati pa so slovenske založbe na široko odpirale vrata prevodom. To se je začelo spreminjati v zadnjih dveh desetletjih, še poseben pospešek pa je trend prevajanja slovenskih del dobil s pripravami na frankfurtsko častno gostovanje. Tako je med letoma 2019 in 2022 v vseh jezikih izšlo več kot 550 prevodov slovenskih del, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom aktivnosti, povezanih s frankfurtskim sejmom, od tega okoli petina v nemško govorečih državah.