Udeleženci okrogle mize bodo razpravljali o vplivu tehnologij tiskanih in zaslonskih medijev na otroške možgane ter razlikah v njihovi uporabnosti v izobraževalnih procesih.
Opis:
Raziskava PISA je pokazala, da obstaja jasna povezava med bralno pismenostjo mladostnikov in zahtevo šolskega sistema, da otroci preberejo nekaj knjig z več kot 100 stranmi. Poleg tega so rezultati več metaštudij pokazali, da daljša informativna besedila bolje razumemo, če jih beremo na papirju, kot pa če jih beremo na zaslonu. Kljub temu se v mnogih državah pospešeno izvaja digitalizacija v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževalnem sistemu, ne da bi upoštevali povezavo med sposobnostjo branja in razumevanjem vsebine. Še huje, na mnogih univerzah so branje daljših besedil črtali iz učnih načrtov. Zakaj taka neobčutljivost za statistično relevantna spoznanja o pomembnosti branja daljših besedil, običajno imenovanih knjige? Kaj kot civilizacija s tem izgubljamo? Ali obstaja kakšen ustrezen nadomestek za branje daljših besedil/knjig? Če ne, kaj s tem izgubljamo? Kaj lahko izobraževalni založniki storijo, da bi izravnali negativne učinke digitalnih medijev in okrepili pozitivne?