Slavko Grum (1901-1949), dramatik in pripovednik. Po študiju medicine na Dunaju je bil nekaj časa zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, pozneje pa je bil zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal in objavljal je predvsem med letoma 1920 in 1935. Njegova kratka proza je bila sprva objavljena izključno v periodičnih publikacijah. Od njegovih številnih dramskih besedil (ohranila so se le štiri), sta bili za časa njegovega življenja le dve deležni javne pozornosti – danes spadata med temeljna besedila slovenske književnosti 20. stoletja. Velja za slovenskega Kafko.