Katja Stergar

Študirala je komparativistiko. Od novembra 2022 je direktorice Agencije za knjigo RS, od ustanovitve agencije leta 2009 pa je vodja mednarodnega sodelovanja. Prej je delala kot lektorica in urednica, dejavna pa je bila tudi kot literarna kritičarka in promotorka branja. Od leta 2010 je predstavnica agencije v mreži Traduki, od leta 2019 do 2022 je vodila evropski projekt Every Story Matters v Sloveniji in od leta 2019 projekt Slovenija častna gostja knjižnega sejma 2024 v Bologni.

Kaj Slovenija, častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 pripravlja za literarno leto 2023?

Slovenijo bomo predstavljali kot državo raznolikosti tako na področjih literature, drugih umetnosti, kot skozi kulinariko ter predstavitev naše narave. Ste vedeli, da slovensko govori približno 2 milijona ljudi, hkrati pa imamo več kot 30 dialektov. Slovenija je locirala na stičišču kultur in jezikov, v Sloveniji imamo Alpe, morje ter ravnice. Od nekdaj so se na tem področju križale in oplajale tudi različne ideje. In vsaj košček tega bi radi pokazali svetu. V celotnem letu bomo intenzivno prisotni v nemškem govornem okolju – v Berlinu in na Dunaju sta naša kulturna centra (SKICA), ki skrbita za stalno dogajanje, letos pa je njuna osredotočenost na knjige še večja. Več kot 10 avtorjev smo pripeljali na sejem v Leipzig, junija je načrtovana turneja slovenskih pesnikov, Ensemble Modern bo imel tik pred sejmom koncert slovenskih skladateljev na temo slovenske literature, Laibach bo imel med sejmom v Jarhundertshalle koncert Alamut po motivih romana Vladimirja Bartola. V Kunsthalle Schirn bo razstava Maruše Sagadin, v Romantik Museum pa razstava o pesniku Francetu Prešernu. Tudi Slavoj Žižek ne bo manjkal, skušali bomo zagotoviti predvajanje slovenskih filmov, na sejmu bo tudi razstava ilustracij. Oder bo med sejmom namenjen zahtevnim mednarodnim temam o založništvih malih držav ter bralni kulturu v času zaslonov. Veliko dogodkov bo mednarodnih in povezovalnih, upam, da tudi odmevnih.

Katere so izpostavljene teme in cilji?

Vrhunci so najbrž za vsakogar nekaj drugega, vsakdo ima svoje preference in ljubezni. Želimo si, da z vsakim dogodkom povečamo vidnost slovenskih avtorjev, želimo si, da bi našim umetnikom odprli nove poti na svetovne trge. Želimo, da bi si nas zapomnili po izvirnih glasovih in globalnih idejah. Želimo si, da bi po sejmu obiskovalcem v glavi odzvanjal kak verz ali stavek, da bi še dolgo govorili o razvnetih filozofskih debatah, da bi se zavedali pomena branja v zaslonski dobi. Želimo si, da bi se ljudem ob besedi Slovenija zarisala podoba raznolike narave ter raznoterih jezikov, ki nas sestavljajo, ali pa da bi se v sanjah komu prikazovale podobe slovenskih ilustratorjev.

Zakaj je slovenska literatura tako posebna?

Ko berem slovensko literaturo, ne vem, če obstaja značilnost, ki bi jo delala slovensko. Pri knjigah za otroke je izstopajoča ilustracija, marsikdaj slišim, da so naše knjige preveč umetniške, da so besedila predolga. Ampak mi smo s slikanicami z izvrstnimi ilustracijami in zahtevnejšimi besedili odraščali, zato jih zelo cenimo.

Včasih se mi je zdelo, da v slovenski literaturi ni veliko humorja in da je fokus avtorjev na umetniškem jeziku in manj na zgodbi, a sodobna literatura premore tako humor, kot odlične zgodbe, pa tudi vrhunski jezik. Slovenska literatura se mi resnično zdi raznolika in bogata. O tem, da pa v Sloveniji zelo radi beremo poezijo, čivkajo že vsi ptiči. Pa kratka zgodba, tudi to je forma, ki premore vrhunska besedila. Morda pa sem zdaj našla tipično slovensko stvar, mnogo avtorjev piše tako za otroke kot odrasle, zato otroška literatura ni otročja.

Katera literarna dela priporočate?

Moja priporočila so sicer odvisna od tega, komu knjige priporočam. Dobro je vsaj približno poznati okus posameznika, ki mu knjige priporočaš. Med otroško literaturo bi izpostavila Anjo Štefan Ein Haus für Hase (Baeschlin Verlag, 2022), z ilustracijami Hane Stupica, ali pa Adam und seine Tuba (NordSüd Verlag, 2022), Žiga X Gombača ter ilustratorke Maje Kastelic. Obe me začarata s svojimi ilustracijami. Med zgodbicami za mlade je tu nagajiva junakinja Jana Bauer: Die kleine Gruselfee (S. Fischer Verlag, 2019). Pri poeziji me prevzameta Ana Pepelnik, ki bo vključena v antologijo Mein Nachbar auf der Wolke (Hanser & Deutsche Akademie) in Anja Zag Golob - Dass nicht dass nicht mehr kommen wird … (Edition Korrespondenzen, 2022). Med stripi je zame zagotovo najbolj izstopajoča avtorica Samira Kentrič - Balkanalien: Erwaschsenwrden in Zeiten des Umbruchs (Verlagshaus Jacoby & Stuart, 2021). O romanih je vedno povedano največ, priznam, da komaj čakam jesenski izid roman pri S. Fischer Verlag Maruše Krese Angst? Ich? To bo krasen par je z romanom Drago Jančar: Die Nacht, als ich sie sah (Folio Verlag, 2015). Čez en mesec bodo moja priporočila že drugačna, saj bo vmes izšlo še več novih knjig.