Robert Simonišek (1977), pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar se je rodil v Celju in otroštvo preživel na Štajerskem. Po končani gimnaziji je študiral filozofijo in umetnostno zgodovino v Ljubljani in Gradcu; iz slednje je tudi doktoriral. Že med študijem je delal kot umetnostni kritik in turistični vodič. Leta 2003 je debitiral kot pesnik z zbirko Potopljeni katalog (LUD Literatura). Leta 2008 je izšla njegova druga pesniška zbirka Avtoportret brez zemljevida (LUD Literatura), leta 2010 pa je z njegovo kratkoprozno zbirko Melanholična zrenja (Litera), prežeto s pesniškimi referencami, v generaciji mladih slovenskih prozaistov zavel svež veter. Leta 2012 se je zaposlil kot asistent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V tem času je izšla njegova umetnostnozgodovinska monografija Slovenska secesija (Slovenska matica, 2011). Leta 2013 je svoje kritične izkušnje na univerzi artikuliral v romanu Soba pod gradom (Litera), ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Istega leta je izšla njegova tretja pesniška zbirka Selitve (LUD Literatura). Simonišek je leta 2016 za knjigo Trk prostorov (Litera) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. V njej ubeseduje svoje izkušnje in mnenja o slovenski kulturi ter širše, v Sredozemlju in srednji Evropi. Leta 2020 je izšla njegova četrta pesniška zbirka Kar dopuščajo čuti (Mladinska knjiga), leto kasneje pa njegovi eseji Pejsaži – sanjati na soncu (Družina), za katere je še drugič prejel Rožančevo nagrado. V njegovih literarnih delih se popotniški motivi prepletajo z eksistencialnimi vprašanji ter avtorjevim doživljanjem narave in umetnosti. Teme njegovih proznih pesmi in zgodb segajo od ljubezni do slabosti človeških odnosov. Njegova dela so med drugim prevedena v hrvaščino, srbščino, češčino, španščino, madžarščino, romunščino in angleščino ter objavljena v več antologijah.