Uroš Prah (1988) je objavil tri pesniške zbirke: Čezse polzeči (Center za slovensko književnost, 2012), Tišima ( Center za slovensko književnost, 2015 – nominaciji za Veronikino in Jenkovo nagrado) ter Udor (ŠKUC, 2019). Za v nemščini napisano preiskovalno pesnitev Nostra Silva je leta 2018 na Dunaju prejel pesniško nagrado exil. Prevodi njegovih knjig, pesmi in esejev so doslej izšli v petnajstih državah; nazadnje pesniška zbirka Silenci(e)mpuje (Tišima) pri založbi Cae de Maduro v Buenos Airesu (2022) ter zbirka izbranih pesmi Erdfall (Udor) pri dunajski založbi Luftschacht (2023). Leta 2023 sta njegovi nemški kratki zgodbi Die Fächer in Die Überwindung der Nähe izšli v reviji Literatur und Kritik Leta 2019 je bil umetnik v rezidenci Ministrstva za kulturo RS v New Yorku in pisatelj v rezidenci Romunskega narodnega muzeja za književnost ter Tradukija v Bukarešti, leta 2020 štipendist IHAG-a v Gradcu ter v letih 2021 pisatelj v rezidenci Odisejevega zatočišča v grški Larisi in 2022 hišni gost v Literarisches Colloquium Berlin. Bil je soustanovitelj in glavni urednik ljubljanske revije IDIOT, programski vodja mednarodnega festivala Literodrom v Cankarjevem domu ter soustanovitelj Muzeja norosti v gradu Cmurek na Tratah. Živi na Dunaju.